TEMA 3: OD KMETIJE DO MIZE. 1. del

“Od kmetije do mize” (ang. farm to table), znano tudi kot “od vil do vilic” (ang. farm to fork), je gibanje, ki spodbuja kuhanje in strežbo lokalne hrane. To pomeni, da sestavine prihajajo neposredno od kmetov do restavracij ali posameznih potrošnikov. Lokalne prehranske mreže lahko ustvarijo skupnosti, ki podpirajo takšne pobude za hrano. Pomembno je, da se ljudje zavedajo, od kod prihaja njihova hrana.

Prikolice s hrano oz. food trucks predstavljajo način zagotavljanja, da potrošniki dobijo svežo lokalno pridelano hrano neposredno iz vira (kot je kmetija).

Spletno nakupovanje lahko olajša dejavnost od kmetije do mize. Dajanje  možnosti potrošnikom, da kupijo svoje izdelke na spletu, je lahko pametna poteza za kmetijsko podjetje. Priročno je za potrošnika in je lahko okolju prijaznejše, saj se lahko samo eno dostavno vozilo uporablja za prevoz več izdelkov različnim ljudem, namesto da se vsak kupec vozi v trgovino (ali kmetijo) in nazaj.

Pristop od kmetije do mize sledi načelom trajnosti in samozadostnosti, ustvarja lokalne trge in prostore za kmetije in potrošnike, v katerih lahko sodelujejo, ter zagotavlja ohranjanje ravnovesja med povpraševanjem in ponudbo. Kmetje, ki se dobro zavedajo potreb svojih strank, lahko ohranijo svoje poslovanje tako, da ponudijo pravo količino kakovostnih izdelkov ob pravem času (ali skozi vse leto), kar je ključnega pomena za doseganje trajnosti.

Pri odločanju, katere pridelke gojiti, upoštevajte dve glavni kategoriji pridelkov: letne pridelke in trajnice. Letni pridelki so pridelki, ki ne trajajo več kot dve rastni sezoni, običajno zdržijo le eno. Te pridelke lahko nadalje razdelimo na 1) zimske pridelke, ki se sejejo jeseni in obirajo poleti naslednjega leta, in 2) spomladanske in poletne pridelke, ki se sejejo in obirajo v istem letu. V EU so pšenica, oljna ogrščica in rž običajno zimski pridelki. Koruza, sončnice, riž, soja, krompir in sladkorna pesa so poletni pridelki. Ječmen se običajno uporablja kot zimska in tudi kot spomladanska sorta. Trajnice ali trajni pridelki so pridelki (npr. sadno drevje in vinska trta), ki zdržijo več kot dve rastni sezoni, saj bodisi ovenijo po vsaki sezoni bodisi rastejo neprekinjeno. Vremenske razmere igrajo pomembno vlogo pri kakovosti in količini vaših pridelkov ter posledično pri cenah hrane. Pri razmišljanju o tem, katere pridelke posejati vsako sezono, upoštevajte pogoje tal in kolobarjenje ali prekrivne posevke oz. dosevke (različne pridelke, kot so trava, drobno zrnje ali stročnice, ki jih kmetje posadijo v časovnih obdobjih med gojenjem svojih tržnih pridelkov, ki bodo šli v prodajo). Dosevki (ali pridelki “catch and cover” – CCC) so pridelki, ki lahko zaščitijo kmetijska zemljišča, ki bi bila sicer gola in v nevarnosti zaradi erozije in izgube hranil. Če se pravilno uporabijo, nam lahko dosevki pomagajo ublažiti emisije toplogrednih plinov in se boriti proti podnebnim spremembam z izgradnjo vsebnosti organskega ogljika v tleh (za več informacij glejte “Ogljično kmetovanje” v 4. poglavju tega modula). Najbolj priljubljene vrste dosevkov so ržene trave, gorčice, detelje, grašice, oves, facelija in rž.

V okviru Zelenega dogovora želi strategija EU od vil do vilic ponovno opredeliti celotno prehransko vrednostno verigo, da bi izboljšala njeno trajnost.

Slika 1: Od vil do vilic

Vir slike: https://www.europarc.org/european-policy/farm-to-fork-protectes-areas/